Vladimir Štoviček (1896-1989), "Janez Mencinger", UNIKAT U PLASTICI, 87X100 mm.
# 212 - 150 €
SOLD
Vladimir Štoviček (1896-1989), "Janez Mencinger", UNIKAT U PLASTICI, 87X100 mm.Janez Mencinger je izhajal iz stare kmečke družine. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, na Dunaju študiral najprej klasično filologijo (1857/58), nato pravo (1858 - 1862), zadnji semester končal v Gradcu, kjer je 1864 doktoriral. Bil je odvetniški pripravnik v Brežicah (1862 - 1871), samostojni odvetnik v Kranju (1871 - 1882), nazadnje do smrti v Krškem. Pisati je začel kot gimnazijec pod vplivom vajevcev, čeprav dve leti mlajši od njih. Prve pesmi mu je objavil Bleiweis v Kmetijskih in rokodelskih novicah 1855 (Kaznjena kletev), nekaj drugih pa še v naslednjih dveh letih. Med študijem na Dunaju je bil v stikih z vajevci in Stritarjem, tam se je odločil predvsem za pripovedništvo. Mladostna proza (večinoma objavljena v SG 1859 - 1865) obsega naslednja dela: Jerica, Vetrogončič, Bore mladost, Skušnjave in izkušnje in druge krajše povesti. Zanje je značilno, da so brez večje idejne in estetske poglobljenosti. V njih je uveljavil razsvetljensko, predromantično in romantično motiviko iz kmečkega in grajskega življenja (podobno kot pozneje Josip Jurčič). Za drugo obdobje, ki se je po daljšem premoru začelo z ustanovitvijo lista Ljubljanski zvon (1881), pa je značilno poučno vzgojno in družabno zabavno pripovedništvo, objavljeno v Ljubljanskem zvonu. Sem sodita satirična povest o podeželjskem malomeščanstvu Mešana gospoda (1881) in slovstvena satira Cmokavzar in Ušperna (1883), v kateri parodira »rovtarsko« pripovedništvo A. Kodra in njegovih vrstnikov. Žanrskim zvrstem pripadata poskus utopičnega romana Abadon (s podnaslovom »bajka za starce«), po zgledu ameriškega pisatelja in socialista Bellamyja, v katerem svari pred posledicami gmotnega napredka, in najboljše delo - potopisni esej Moja hoja na Triglav, v katerem je z dobrodušnim humorjem prikazal naše kulturne in zgodovinske razmere ter oživil spomine na svoje sodobnike.V zadnjem obdobju svoje ustrvarjalne poti je prevajal ruske klasike, predvsem Puškina in Lermontova.